Kako izbrati knjigo v knjižnici: preizkus v 10 minutah

Na polici sta dve knjigi. Eno so vam priporočili trije ljudje, druga vas pritegne že s prvo povedjo. Prva je tanjša, druga ima kratka poglavja. Iz knjižnice bi radi odnesli nekaj za večere, ko imate za branje četrt ure. Katero vzeti?

Preden se odločite po naslovnici ali številu strani, obe malo preberite. Ne zato, da bi ugotovili, katera je boljša. Ugotoviti želite, katero bi radi odprli nocoj. Za spodnji poskus si lahko vzamete približno deset minut; če se vam ne mudi, ostanite pri knjigi dlje.

Kaj vam je ostalo od zadnje knjige?

Vprašanje »Kaj rad berem?« je včasih težje od izbire same. Če nimate odgovora, se spomnite zadnjega besedila, ki ste ga z veseljem nadaljevali. Morda vas ni pritegnil njegov žanr, ampak glas pripovedovalca, kratki pogovori ali občutek, da morate izvedeti, kaj se je zgodilo s sosedom.

Poskusite svojo željo povedati brez žanrske oznake: »Rad bi nekaj duhovitega, vendar ne zbirke šal.« Ali: »Zanimajo me odnosi, a trenutno ne bi bral o hudi bolezni.« Tudi »Ne vem še, rad bi prelistal dve različni stvari« je dovolj dober začetek pogovora z bibliotekarjem.

Pomaga še podatek, kdaj boste brali. Za deset minut na avtobusu morda iščete nekaj drugega kot za mirno nedeljsko popoldne. To ne pomeni, da mora biti kratko branje nezahtevno. Pomembno je, kako zlahka se boste ob naslednjem odpiranju vrnili v dogajanje.

Pri polici izberite dve možnosti, ne celega kupa

Pri vsaki najprej preberite opis na hrbtni strani in nekaj začetnega besedila. Opis pove, kaj knjiga obljublja; odlomek pokaže, kako je napisana. Če je na začetku predgovor, ki ga je napisal nekdo drug, poiščite še začetek same pripovedi.

Preberite toliko, da zaslišite glas besedila. Nato se ustavite pri preprostem vprašanju: kaj me vleče v naslednji odstavek? Zanimiva oseba? Nejasen dogodek? Sam način pripovedovanja? Če je edini odgovor »ker so rekli, da je dobra«, poskusite še drugo knjigo.

Prelistajte tudi poglavja. Majhna pisava, tesno besedilo ali razporeditev dialogov lahko vplivajo na udobje branja. Poglejte, ali vam izbrana izdaja ustreza; druga izdaja ali prevod istega dela je lahko drugače oblikovan. Odlomek iz sredine včasih pove več o običajnem ritmu knjige, vendar lahko razkrije dogajanje. Če se razkritjem izogibate, ostanite pri začetku.

Dve knjigi za istega bralca: konkreten primer izbire

Predstavljajte si bralca, ki zvečer bere po petnajst minut, želi nekaj humorja in ne bi rad ves čas preverjal, kdo je kdo. Spodnji možnosti in odlomka sta izmišljena za to primerjavo; ne gre za opisa knjig, ki bi ju lahko rezervirali.

Možnost A: krajši družinski roman

V opisu piše, da se po prodaji hiše na kosilu zberejo trije rodovi družine. Začetek našteje več sorodnikov in pokaže, kako vsak razume pretekli spor. Odlomek se začne takole:

Ko je teta Mira rekla, da je hiša končno prazna, je stric pogledal proti očetu. Ta je še vedno držal ključ. Nihče mu ni povedal, da nova ključavnica že čaka v predsobi.

Tu zanimanje ustvarjajo zamolčane stvari in odnosi. Bralca utegne pritegniti vprašanje, zakaj se nihče ne pogovori z očetom. Če pa ga že po nekaj straneh utruja pomnjenje družinskih povezav, krajši obseg romana sam po sebi ne bo rešil težave.

Možnost B: daljša zbirka samostojnih zgodb

Vsaka zgodba spremlja drugega človeka pri majhnem vsakdanjem zapletu. Poglavja niso del istega zapleta, zato nove zgodbe ni treba začeti isti večer. Ena se odpre tako:

Na blagajno sem prinesel tri stvari in vrečko, ki se je razprla šele, ko je bila vrsta za mano dovolj dolga. Prodajalka je pogledala jabolka na tleh. »Jih boste vzeli posamezno?«

Ta začetek stavi na takoj prepoznavno zadrego in kratko repliko. Za opisanega bralca bi bila zbirka smiselna prva izbira, če mu ustreza takšen humor in v začetku najde glas, ki ga želi poslušati. Ne zaradi tega, ker bi bile zbirke vedno lažje od romanov.

Drug večer bi lahko izbral družinski roman. Poskus pri polici ne določi vašega trajnega okusa; pomaga pri eni konkretni izposoji. Preden vzamete zbirko, poglejte še, kako dolge so posamezne zgodbe. Tudi samostojna zgodba je lahko daljša od časa, ki ga imate na voljo.

Kaj povedati knjižničarju, da bo priporočilo bolj uporabno

Namesto »Katero knjigo priporočate?« ponudite nekaj oprijemljivega:

»Zadnje čase berem po malo. Iščem kratke zgodbe z nekaj humorja, brez veliko oseb. Rad imam pogovore, dolgi opisi pa me trenutno manj pritegnejo. Mi pokažete dve možnosti, ki sta danes na voljo?«

Če si želite drugačne vsebine, zamenjajte le srednji del: »Rad bi napeto pripoved, vendar brez nazornih opisov nasilja.« Ali: »Všeč mi je bila zgodba o družinskem nesporazumu; rad bi nekaj podobnega, a z drugačnim okoljem.« Ni vam treba razlagati osebnih razlogov za teme, ki jih želite izpustiti.

Knjižničarju pomaga tudi odziv na prejšnji predlog. »Začetek mi je bil všeč, pri menjavanju pripovedovalcev pa sem se izgubljal« pove več kot »Ni bilo zame«. Knjiga s tem ni dobila slabe ocene; dobili ste boljši opis svojega trenutnega iskanja.

Če obiskujete Mestno knjižnico Ljubljana, lahko pogledate tudi njihovo storitev Knjiga na klik. Vprašalnik zbira bralne želje za pripravo osebnih priporočil. Za podobno pomoč v drugi knjižnici vprašajte tamkajšnje osebje; ponudba se med knjižnicami razlikuje.

Pred potjo preverite izvod, ne samo naslova

Pri priporočilu na spletu še ne veste, ali je knjiga v vaši enoti. V katalogu preverite avtorja in naslov, izberite ustrezno izdajo oziroma jezik ter poglejte zalogo knjižnice. Pomembna je lokacija konkretnega izvoda, ne samo podatek, da ga knjižnica ima.

COBISS Plus omogoča iskanje gradiva in preverjanje razpoložljivosti; rezervacije in druge možnosti so povezane s članstvom ter storitvami izbrane knjižnice. Če je izvod izposojen, poglejte možnost rezervacije ali vprašajte za podoben naslov. Pri rezervaciji sledite obvestilu knjižnice o prevzemu; sam bibliografski zapis še ni potrditev, da vas knjiga čaka.

Pri pultu preverite še rok vračila. Dveh knjig vam ni treba vzeti samo zato, ker ste ju primerjali. Drugi naslov lahko zapišete za naslednji obisk.

Ko doma ugotovite, da ne gre

Pri polici je začetek obetal več, doma pa po nekaj straneh odložite knjigo. Preden si naložite obveznost, da jo morate dokončati, skušajte poimenovati, kaj vas ustavlja. Ste preutrujeni za ta način pripovedi? Vas tema ne zanima? Je pisava neprijetna? Se je vsebina oddaljila od tega, kar ste pričakovali?

Odgovor vam pomaga izbrati naslednji korak. Knjigo lahko poskusite odpreti v mirnejšem delu dneva, pri knjižničarju preverite drugo izdajo ali izberete drugo delo. Pri prostovoljnem branju je dovoljena tudi vrnitev nedokončane knjige. Za obvezno šolsko branje pa izbire ne menjajte brez dogovora z učiteljem.

Pred vrnitvijo si zapišite eno konkretno poved. Na primer: »Želim podoben humor, vendar manj preskokov med osebami.« Tako naslednji obisk ne bo spet začetek od nič.

Majhen zapis, ki ga lahko vzamete s seboj

V beležko na telefonu si prepišite:

Tokrat bi rad bral: …
Trenutno ne iščem: …
Izbrani naslov in avtor: …
V odlomku me je pritegnilo: …
Pred izposojo še preverim: izdajo, enoto, razpoložljivost in rok vračila.
Drugi naslov za pozneje: …

Izpolnjen začetek za naš primer bi se glasil: »Zvečer bi rad bral po malo. Iščem kratke samostojne zgodbe z vsakdanjim humorjem. V odlomku me je pritegnila nerodna situacija pri blagajni. Pred izposojo bom pogledal, kako dolge so zgodbe.« Naslova ne dopisujemo, saj sta bili zgornji možnosti izmišljeni; pri svoji izbiri navedite resnično knjigo.

Po prvih večerih lahko opažanje dodate v bralni dnevnik. Če izbirate besedilo za več ljudi, uporabite še merila za skupno branje. Ko knjigo priporočate prijatelju, pa pomaga primer utemeljene bralske ocene.

Uporabni povezavi za obisk knjižnice: priporočila in gradivo Mestne knjižnice Ljubljana ter pogosta vprašanja COBISS. Primerjava dveh možnosti, učna odlomka in zapis za izbiro so pripravljeni za ta članek.