Dve vstopnici za zadnjo vrsto: zgodba z dvema koncema
Izmišljena kratka zgodba z dvema različicama konca. Najprej preberite skupni začetek, nato vsak konec posebej. Dogodkov iz obeh koncev ne združujte v eno zaporedje.
Skupni začetek
Nika je vstopnici kupila zaradi ene pesmi. Na posnetku jo je poznala tako dobro, da je pred tretjo kitico vedno dvignila roko, kot da bi lahko sama poklicala violino. Ko je Sara rekla, da gre z njo, je kupila dva sedeža v zadnji vrsti. Tam, sta se strinjali, nihče ne bo opazil, če bosta peli narobe.
Na petek koncerta je Nika že stala pred ogledalom, ko je prišlo sporočilo.
»Ne bom mogla. Sestra se še ni vrnila, jaz pa sem obljubila, da ostanem z otrokoma. Žal mi je.«
Pod sporočilom je Sara dodala, da bo plačala svojo vstopnico. Nika je napisala »ni treba« in pogledala uro. Do odhoda avtobusa je bilo dvajset minut.
Na mizi je imela dve papirnati vstopnici. Sari se je smejala, ker jih še vedno tiska, zdaj pa ju je lahko ločila in položila vsako na svojo stran mize. Ena je bila zanjo. Druga ni postala manj resnična samo zato, ker je Sara odpovedala.
Pomislila je na sodelavko Petro. Med kosilom je večkrat govorila o glasbi, vendar Nika ni vedela, ali pozna to skupino. V telefonu je odprla njun pogovor. Zadnje sporočilo je bilo vprašanje o zamenjavi izmene pred tremi meseci.
»Imam eno vstopnico, če imaš čas,« je natipkala.
Nato je pogledala kuhinjo, v kateri bi lahko ostala. Na stolu je ležala odprta knjiga. Če bi se preoblekla, bi bil večer spet navaden. Nihče ne bi vedel, da je zaradi praznega sedeža izgubila tudi svojega.
Telefon je držala nad mizo. Sporočilo Petri še ni bilo poslano.
Konec A: en sedež ostane prazen
Nika je osnutek izbrisala. Sari je napisala, da gre, in obe vstopnici pospravila v torbo. Pred dvorano je vprašala pri blagajni, ali je mogoče drugo vrniti. Ni bilo mogoče.
V zadnji vrsti je plašč položila na svoja kolena. Sosednji sedež je pustila prazen. Med prvo pesmijo je dvakrat pogledala vanj; med drugo samo enkrat.
Ko je prišla znana tretja kitica, je pozabila dvigniti roko. Violina je vstopila nekoliko pozneje kot na posnetku. Nika je začela peti prezgodaj in se ustavila. Nihče se ni obrnil.
Po koncertu je Sari poslala: »Tisto pesem so spremenili.« Nato je dopisala: »Žal mi je, da je nisi slišala.«
Doma je eno vstopnico spravila med strani knjige. Drugo je še nekaj časa obračala v prstih. Večer je bil njen, vendar ni bil tak, kakršnega sta načrtovali.
Konec B: na drugem sedežu sedi Petra
Nika je sporočilo poslala. Petra je odgovorila skoraj takoj: »Časa imam dovolj. Skupine pa ne poznam.«
Srečali sta se pred dvorano. Nika ji je hotela razložiti, pri kateri pesmi mora poslušati violino. Petra jo je ustavila z nasmehom. »Najprej bi jo rada slišala.«
V zadnji vrsti je Nika pri tretji kitici dvignila roko. Petra je opazovala njeno dlan, potem oder. Pozneje ji je rekla, da ji je bila najbolj všeč druga pesem, tista, ki jo je Nika navadno preskočila.
Na avtobusu sta nekaj časa govorili o njej. Potem je Petra pogledala skozi okno. Nika ni iskala nove teme. S sodelavko še nista imeli toliko skupnih spominov, da bi vsak premor že znal kam soditi.
Sari je napisala: »Šla sem s Petro. Tisto pesem so spremenili.« Preden je poslala, je dodala: »Drugič bi jo rada slišala s tabo.«
Kaj se med koncema zares spremeni?
V obeh različicah Nika odide na koncert in Sara manjka. Zato primerjava ni preprosta izbira med pogumom in odnehanjem. V A Nika preveri, kako je poslušati sama. V B sprejme družbo človeka, ki glasbe še ne pozna in ima drugačen odziv. Noben konec ji ne vrne prvotno načrtovanega večera.
Druga vstopnica ima različno vlogo. V A ostane vidna sled odpovedi in stroška; v B omogoči novo srečanje. Petrino navdušenje nad drugo pesmijo pa pokaže nekaj, česar prazni sedež ne more: drug človek ne ponovi nujno našega okusa.
Vaja: tretji konec brez novih čudežnih rešitev
- Izberite podrobnost iz skupnega začetka: knjigo, avtobus, osnutek ali pesem.
- Napišite drugačen konec, v katerem ta podrobnost vpliva na dejanje. Ne dodajte nenadnega klica slavnega glasbenika ali nepričakovano vrnjene Sare samo zato, da bi rešili težavo.
- Pod konec napišite eno pridobitev in eno izgubo Nikine izbire. Obe podprite z dogodkom, ki ste ga res napisali.
Če primerjate besedila v skupini, uporabite vprašanja za pogovor po branju. Oznaka »boljši konec« naj bo začetek utemeljitve, ne nadomestilo zanjo.
Priprava: Svet Duše / EvDim. Osebe, dogodek in obe razvejani nadaljevanji so izmišljeni.